Prijazni ljudje se rodijo in ne vzgojijo

Študija pravi, da človeška dobrota ni primer dobre vzgoje staršev ali sprejetih življenjskih vzorcev, ampak da so se nekateri ljudje rodili z genom, kateri jih usmerja v prijazna dejanja. Prejšnje študije so preučevale medsebojne odnose in ugotovile, da za obnašanje skrbita hormona oksitiocina in vazopresina in danes znanstveniki vedo, da oksitiocin spodbuja obnašanje, ki naredi človeka bolj družabnega.

Zato so na dveh ameriških univerzah naredili obširno raziskavo in želeli videti, če lahko hormona spodbudita tudi druge načine dobrodušnosti, da bi ju lažje razumeli. Anketirali so 711 ljudi, katerim so postavili vprašanja, kot če je moralno prijaviti kriminalno dejanje ali če je svet kruto mesto za življenje. Anketirancem so nato s pomočjo njihove sline dali analizirati DNA in tako raziskovalcem omogočili podatke, v kakšni obliki sta bila receptorja hormonov.

Udeleženci, ki so videli svet v slabi luči, so bili manj pripravljeni pomagati drugim, razen v primerih, če je njihov DNA pokazal različice genov, ki spodbujajo dobroto. Tisti prijazni geni omogočajo ljudem lažje preživetje strahov, ki se pojavljajo ob slabih novicah in tudi lažje pomagajo drugim. Torej, če je vaš sosed radodaren in skrben, drugi pa bolj sebičen in zaprt, bi lahko z DNA zapioms pomagali pojasniti, zakaj temu tako.