| Raziskava pravi, da so se arktični plenilci od rjavih medvedov, njihovih najbližjih sorodnikov, ločili okoli 600.000 let nazaj, kar je petkrat manj kot so na začetki predvidevali. Ugotovitve kažejo, da so polarni medvedi potrebovali dolgo časa, da so se prilagodili ledenemu svetu in jim lahko topljenje ledu lahko povzroči veliko težav pri njihovem lovu, ki je vitalno za preživetje. Čeprav imajo polarni in rjavi medvedi zelo različne lastnosti, kot so velikost telesa, barva krzna, drugačno zobovje in način življenja, so prejšnje raziskave predpostavljale, da so se ločili nedolgo nazaj, vsaj v evolucijskih normativih. 
|
| Do te predpostavke so znanstveniki prišli na podlagi študije genoma, ki se na potomce prenaša izključno preko samic. Vendar pa po študiji, ki temelji na raziskavi notranjosti celičnega jedra, katerega primere so preverili na 19 polarnih in 18 rjavih medvedih, prihaja do drugačnih ugotovitev. Spoznali so namreč, da sta obe vrsti precej starejši kot so sprva mislili. Prejšnja študija je predvidevala, da so se polarni medvedi morali prilagoditi na novo okolje hitreje, saj so menili, da je njihova vrsta zelo mlada. Nova študija pa predvideva, da so se morali prilagajati dlje časa in je teorija evolucijsko tudi bolj smiselna. 
|
| Raziskava se navezuje na obdobje, ko sta se dve vrsti medvedov oddaljile v obdobju, ki je trajal do pred 12.000 leti in so bile globalne temperature nizke. Mogoče je oddaljitev medvedov bilo le naključje vendar pa predvidevajo, da je bil vzrok za dve različni evolucijski poti ohlajevanje planeta. Po tem lahko sklepamo, da je polarni medved zaradi počasnega prilagajanja, šel skozi več različnih faz globalnega segrevanja. 
|
| V primeru, da bodo polarni medvedi v tej fazi globalnega segrevanja izumrli, pa se bomo morali ljudje vprašati, kakšen je bil naš doprinos k temu. V prejšnjih fazah otoplitev so bili polarni medvedi sposobni preživeti, tokrat pa je lahko naš vpliv za njih dosti bolj usoden. 
|
