Kolikor vem je "tut weh" fraza za bolečino, se pravi "Der Kopf tut mir weh" --> "Glava me boli." Kar se pa tiče člena, gre v tem primeru za dajalnik (dativ), ki se uporablja v tem primeru (tudi "mir" je v dajalniku). Če ta stavek dobesedno prevedeš v slovenščino, dobiš "Glava (Der Kopf) mi (mir) dela/povzroča (tut) bolečino (weh). Kot vidiš bi tudi v slovenščini na tem mestu uporabili dajalnik, vendar je tak način izražanja, vsaj z našega stališča, zelo čuden in nevsakdanji, medtem ko gre v nemščini za frazo. Takšnih in drugačnih cukrčkov je polno tudi v francoščini, npr. "faire du velo" (dobesedno: delati/početi kolo, kolesariti). Tvoj stavek "Dem Mann tut der Bauch weh" bi torej prevedli v slovenščino kot "Človeku povzroča trebuh bolečino".
Sestavljeni preteklik (der Perfekt) je pretekli nemški čas. Nemci (oz. večina nemško govorečih narodov) ga uporabljajo vsakodnevno kot navadni preteklik, čeprav ima dejansko v "zbornem" jeziku nekoliko drugačen pomen oz. uporabo (podobno kot angleški Present Perfect).
Tvorimo ga tako, da uporabimo dva pomožna glagola, "haben" (imeti) oz. "sein" (biti). Ponavadi je pomožnik kar imeti, "sein" se uporablja večinoma z glagoli premikanja (gehen, fahren ipd.), čeprav se ponekod lahko uporabita tudi oba pomožnika. Stavek navadno tvorimo tako, da na začetek postavimo osebek, ki mu sledi pomožni glagol, na koncu stavka pa je še deležnik:
Ich bin nach Hause gegangen. (Šel/a sem domov.) oz. "Ich habe dich gesehen" (Videl/a sem te)
Točnih pravil za tvorjenje deležnika se na žalost ne spomnim, ponavadi dodaš pred glagol ge-, razen pri glagolih na be-, prav tako se nekateri končajo na -en, spet nekateri pa ne (kot pravim, se ne spomnim najbolje, nemščine pa ne obvladam dovolj dobro, da bi lahko govoril kar iz glave).
Prvi del glagola ponavadi daš na konec velelnega stavka, npr.
aufstehen --> Steh(e) auf! oz. Stehen sie auf!
Glede vprašalnic sicer ne vem, kako misliš, vendar se načeloma lahko - skloni v nemščini so, vsaj ponekod zelo podobni tistim v slovenščini, s tem da nemščina nima mestnika in orodnika.
Upam, da sem razložil dovolj razumljivo in da nisem česa izpustil oz. kiksnil.
