| |
V Cernovem velikem hadronskem trkalniku (LHC) so med trkanjem protonov opazili prvi par delcev, Z-bozonov, ki vodijo do odkritja »božjega delca«, Higgsovega bozona. LHC je bil zgrajen predvsem za odkrivanje tega zadnjega manjkajočega člena v standardnem modelu vesolja. Teoretično predvideni delec je poimenovan po Petru Higgsu, 78-letnem britanskem profesorju fizike, ki je leta 1964 postavil teorijo, da snov pridobi maso, ko pride v stik s posebnim energetskim poljem, katerega energijo prenaša Higgsov delec. Brez tega delca fiziki namreč ne znajo razložiti, zakaj in kako snov v vesolju pridobi maso (te ne gre zamenjevati s težo, ki je posledica gravitacije).
Več na http://dnevnik.si/novice/znanost/1042404....
|
| |
| |
To o masi pa sploh ni res ... Higgsov bozon je, vsaj kolikor jaz kaj vem, delec, ki ga povezujejo z gravitacijo ... se pravi ima teža pri vsem skupaj več veze kot masa ... nevem no 
|
| |
| |
Teža je posledica mase in gravitacijske sile. Ampak ključno vprašanje za gravitacijo pa je še vedno masa.
V osnovi imamo celo tri različne vrste mas: inercijsko maso, aktivno ter pasivno gravitacijsko mase. Čeprav zaenkrat eksperimentalno, so vse te tri mase po vrednosti enake, pa so si po definiciji različne.
Treba se je vprašati, od kje telo sploh dobi lastnost mase, da lahko potem nanj zaradi mase telesi deluje gravitacijska sila do drugih teles z maso. In ravno Higginsov bozon bi lahko ponudil odgovor na to.
spremenil: podtalje (21.11.2010 ob 11.12.24)
|
| |
| |
Hm, to je dokaj zanimiva zadeva. Hvala za odgovor. Lahko morda še napišeš, po čem se te tri mase razlikujejo? Mislim, definicija?
|
| |
| |
Sicer se nisem kaj dosti poglabljal v to, ampak v osnovi je nekako tako.
Inercijska masa je tista, ki jo poznamo iz formule F=m*a (Sila=masa x pospešek)
Ta masa govori o tem, v kolikšni meri telo nudi odpor proti pospepševanje. Večjo maso ima telo, večjo silo rabimo, da ga premaknemo.
Za lažjo predstavo si lahko zastavimo zanimivo vprašanje, kako bi lahko izračunal maso telesa v breztežnostnem prostoru.
Takega telesa ne moremo enostavno postaviti na tehtnico, ker smo v breztežnostnem prostoru. Vendar pa ima to telo še vedno inercijsko maso.
To maso bi lahko recimo izračunali z nekim refernčnim objektom, za katerega poznamo maso, ter ga z znano silo trčimo z objektom, za katerega želimo izračunati maso.
Aktivna in pasivna gravitacijska mase pa sta tisti, ki ju povezujemo s formule o gravitaciji:
F=H*(m1*m2)/r^2 (Sila=Keplerjeva konstanta x masa1 x masa 2, ulomljeno s kvadratom medsebojne razdalje).
Razlika med aktivno in pasivno gravitacijsko maso je v tem, da se pasivna masa uporablja samo pri interakciji telesa z gravitacijskim poljem. V enakem gravitacijskem polju bo na telo z manjšo gravitacijsko maso delovala manjša sila, kot na telo z večjo pasivno gravitacijsko maso. Temu običajno pravimo teža telesa.
Aktivna gravitacijska masa pa se uporablja pri merilu gravitacijskega polja posameznega objekta. Tako je npr. gravitacijsko polje na Luni manjše kot na Zemlji, ker ima Luna manjšo aktivno gravitacijsko maso.
V praksi vse meritve do sedaj dajejo rezultat, gre pri vseh teh treh masah za eno in isto stvar.
Vendar pa strogo teoretično dejanskega dokaza za to še ni.
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
