| |
Ameriška vesoljska agencija Nasa je najavila veliko tiskovno konferenco za novinarje, na kateri bo razkrila nova odkritja o življenju v vesolju. Astrobiološka odkritja, ki bodo vplivala na iskanje dokazov o obstoju življenja na drugih planetih, bodo predstavili v četrtek.
Sicer pa je takšna napoved Nase izzvala veliko pozornost svetovnih medijev, saj agencija sicer ne napoveduje velikih tiskovnih konferenc, razen če ne gre za kakšno pomembno odkritje.
Več na http://www.dnevnik.si/novice/znanost/104....
|
| |
| |
Moje mnenje je, da bodo po vsej verjetnosti bodo spet samo predstavili dokaze, ki bi lahko posredno nakazovali, da bi lahko obstajalo življenje v vesolju. Kar pa smo že slišali velikokrat.
Seveda se lahko motim, tako da se pustimo presenetiti.
spremenil: podtalje (1.12.2010 ob 13.33.01)
|
| |
| |
Nasini znanstveniki so v globinah jezera Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki živi od arzena. Odkritje je odprlo nove možnosti za iskanje oblik življenja na Zemlji in drugod.
Do zdaj so znanstveniki verjeli, da so za življenje potrebni elementi ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo. Bakterija, ki so jo odkrili, pa ne le, da uspeva na arzenu, ki velja za običajnim celicam strupen element, ampak ga vključuje tudi v svoj DNK in membrane celic.
http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolog....
|
| |
| |
Pa spet ni bilo nič s kakšnim dejanskim dokazom o obstoju življenja v vesolju.
Da bi bili življenje sestavljeno tudi iz kakšnih drugih elementov, pa se že dolgo predvideva.
Kot zgleda, potrebujejo nova sponzorska sredstva.
|
| |
| |
No, sedaj, ko so dejstva tudi javno predstavili, pa so na dan prišle zanimive ugotovitve, ki precej zmanjšujejo pomen tega odkritja.
Prve kritike implikacij tega odkritja so se pojavile na temelju dejstva, da je več kot mogoče, da sploh ne gre za odkritje bakterij, ki same po sebi uporabljajo arzen za svoje makromolekule, ampak zgolj za bakterije, ki so (ob pomanjkanju fosforja) sposobne namesto njega uporabiti arzen. Torej ne za življenje »na podlagi arzena«, ampak zgolj življenje »ki lahko tudi uporabi arzen, če je v to prisiljeno«.
Na zaključek, da morebiti le ne gre za bakterije, ki bi same po sebi izdelovale zgolj DNK z arzensko hrbtenico, nakazuje tudi to, da so te bakterije v izključno arzenskem okolju rasle bistveno počasneje kot v okolju, ki je poleg arzena vsebovalo tudi fosfor – kar ne bi apriori pričakovali pri bakterijah, ki bi svoje potrebe lahko zadovoljevale zgolj z arzenom.
Četudi gre dejansko zgolj za nekakšne fakultativne arzenične bakterije, to seveda ne pomeni, da odkritje ni izjemno. Pomeni pa, da skoraj gotovo ne gre za odkritje nekakšne vzporedne veje življenja.
Kritični so tudi do analize v kateri Nasini strokovnjaki z metodo masne spektroskopije želijo pokazati, da izolirana DNK bakterije vsebuje arzen namesto fosforja. Dr. Redfield trdi, da so vzorci DNK samo kontaminirani z arzenom in da zgolj zato izkazujejo povečano koncentracijo tega elementa – in ne, ker bi bila hrbtenica DNK zgrajena iz arzena namesto iz fosforja.
Razlogov, ki zmanjšujejo verodostojnost odkritja pa je še kar nekaj. Bolj podroben opis najdete na http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolog....
Nasa je že leta 1996 dobila lekcijo s takratno »najdbo« bakterij v marsovskih meteoritih. Zato se lahko Nasa morebiti znajde v izredno nezavidljivem položaju, ko bo morala pojasniti, zakaj gre ona večkrat na led kot tisti pregovorni osel.
spremenil: podtalje (9.12.2010 ob 15.03.16)
|
| |
| |
Če pa bi rad kdo videl dokaz o življenju na drugih planetih, pa vam lahko jaz garantiram, da je! Ne vem pa, če imajo 10 oči, ogromna usta z milijon zobmi in laserskimi puškami 
V bistvu je to isto kot 1 + 1 = 2.
|
| |
| |
Zelo dobro napisan članek o odkritju sem opazil na strani http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnolog...., kjer je tudi vse bolj pojasnjeno.
Nekaj delov iz članka objavljam tudi tukaj:
bioloških molekul uporabljajo pretežno zgolj šest elementov: ogljik (C), vodik (H), dušik (N), kisik (O), fosfor (P) in žveplo (S). Življenje seveda uporablja tudi številne druge elemente, kot so: klor, natrij, kalij in magnezij za vzdrževanje celične prostornine preko osmoze ali pa za prenašanje živčnih impulzov, cinka za kataliziranje nekaterih biokemičnih reakcij ter železa za prenašanje kisika po krvi. A ti elementi praktično ne gradijo t. i. makromolekul (maščob, beljakovin, nukleinskih kislin), ki predstavljajo večino strukture in mase vseh celic.
Znanost je veda, ki gradi hkrati na uspehih in tudi neuspehih predstavljenih hipotez. Samo zato, ker se neka hipoteza na koncu izkaže na napačno, še zdaleč ne pomeni, da je bil vložen trud zaman. Verjetno pa velja zaključiti, da se znanosti ne da graditi na plečih medijskega pompa in tiskovnih konferenc. Le-te, kljub morebitnim dobrim namenom v smislu promocije in zbiranja finančnih sredstev, pogosto popačijo čistost znanstvene misli, ki se nato podredi marketingu namesto empiriki. Nasa je že leta 1996 dobila lekcijo, da se prezgodnji medijski pomp lahko hudo maščuje. A očitno se marketinški oddelki prehitro menjajo ali pa imajo kratek spomin. Če bo sedanje odkritje res šlo po isti poti kot takratna »najdba« bakterij v marsovskih meteoritih, potem se bo Nasa morebiti znašla v izredno nezavidljivem položaju, ko bo morala pojasniti, zakaj gre ona večkrat na led kot tisti pregovorni osel.
|
| |
Prikazujem 1 od skupno 1 strani |
|
