| |
Na začetku oktobra smo v Znanosti pisali o Aleksandru Grahu, v Sloveniji rojenem znanstveniku slovensko-nemškega rodu, ki že dolgo živi v Nemčiji, kjer je tudi končal dodiplomski in doktorski študij strojništva, od leta 2005 pa dela kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za vesoljsko tehnologijo in mikrogravitacijo (ZARM) na Univerzi v Bremnu.
Povod za ponovno pisanje o tem našem rojaku, ki je obdržal slovensko državljanstvo, so novice o projektu razvoja vesoljskih tehnologij, o katerem nam je pripovedoval v omenjenem pogovoru.
To je bil projekt izboljšanja izpraznitve rezervoarja za gorivo na satelitu. »Satelit si lahko predstavljamo kot nekakšno posodo za razpršilo. Tako kot izpraznjeno razpršilo tudi satelit ni več uporaben, ko porabi vse gorivo, ki mu omogoča, da ohrani svoj položaj v vesolju. Zato si seveda želimo izboljšati njegov rezervoar, da bomo lahko porabili gorivo do zadnje kapljice in hkrati zaščitili motor. Moje delo je razvoj rezervoarjev, ki delujejo po principu površinske napetosti kapljevin – rezervoar si predstavljajte kot veliko žogo za aerobiko, pri čemer z majhnimi cevkami in siti lovimo lužico goriva, ki se premika sem in tja v njegovi notranjosti, da motor satelita nikoli ne zajame zraka oziroma plina, ki je v rezervoarju in bi verjetno poškodoval zagonski motor,« nam je jeseni pripovedoval dr. Aleksander Grah.
Več na http://www.delo.si/clanek/136340
|
